Delovanje žigosanih delov je v veliki meri odvisno od znanstvene in racionalne izbire materialov. Različne aplikacije imajo bistveno različne zahteve za žigosane dele. Nekateri zahtevajo dobro odpornost proti koroziji, nekateri poudarjajo visoko trdnost, nekateri pa imajo stroge omejitve glede težav pri oblikovanju. To zahteva, da je "prilagodljivost" osrednje načelo pri izbiri materiala, ob celovitem upoštevanju številnih dejavnikov.
Običajno uporabljeni materiali za vtiskovanje so predvsem pločevine, med katerimi je nizko{0}}ogljično jeklo ena najpogosteje uporabljenih kategorij. Nizko-ogljično jeklo ima nizko vsebnost ogljika, dobro plastičnost in je manj nagnjeno k pokanju med vtiskovanjem. Je tudi razmeroma ekonomičen, zaradi česar je primeren za množično proizvodnjo različnih razmeroma preprostih žigosanih delov, kot so nosilci šasije avtomobilov in komponente ohišij gospodinjskih aparatov. Za aplikacije, ki zahtevajo zaščito pred rjo, so primernejše pocinkane jeklene pločevine. Cinkova plast na njegovi površini učinkovito izolira zrak in vlago ter podaljšuje življenjsko dobo žigosanih delov. Pogosto se uporablja za izdelavo avtomobilskih karoserijskih plošč, kuhinjske posode itd.
Tudi aluminijeve zlitine zavzemajo pomembno mesto med materiali za žigosane dele. S svojo nizko gostoto in majhno težo ter odlično toplotno in električno prevodnostjo je aluminijeva zlitina idealna za aplikacije,-občutljive na težo, kot sta vesoljska in elektronska oprema. Na primer, številne strukturne komponente v letalih in kovinski okvirji mobilnih telefonov so izdelani iz žigosane aluminijeve zlitine. V posebnih aplikacijah, ki zahtevajo izjemno visoko trdnost, kot so jedrne komponente inženirskih strojev, se uporablja-legirano jeklo visoke trdnosti. Medtem ko je ta material razmeroma težje oblikovati, zagotavlja odlično-nosilnost in odpornost na udarce za vtisnjene dele. Pri izbiri materialov je treba poleg upoštevanja njihovih mehanskih lastnosti in odpornosti na vremenske vplive upoštevati dejavnike, kot so kompleksnost postopka žigosanja in proizvodni stroški, da se doseže ravnovesje med zmogljivostjo in praktičnostjo.
